V Obalnem komornem orkestru igram že od njegove ustanovitve pred 40 leti. Ker nisem bila najbolj aktivna pri reševanju »resnih« organizacijskih zadev, so mi bile večkrat zaupane malo manj resne, a vseeno pomembne zadolžitve. Na primer nabava hrane in pijače za piknike ob zaključku sezone. Težava je bila le v tem, da sem skoraj vedno potrebno količino hrane ocenila preskromno in smo morali situacijo reševati v zadnjem hipu s kupovanjem hrenovk na najbližji bencinski črpalki. Najbrž so mi prav zaradi moje skrbi za izdatke soorkestraši za petdeseti rojstni dan podarili šparovček. Na orkestralnih vajah se vedno zelo sprostim in uživam, a med vajami pogosto preveč klepetam. Verjetno so me prav zato pred mnogimi leti izvolili v disciplinsko komisijo. Pa ni prav dosti pomagalo. Spomnim se, na primer, tistega obdobja, ko nas je vodil dirigent Aleksandar Spasić. Nekaj let smo vadili v studiu Hendrix na Radiu Koper. Zaradi klepetanja mi je dirigent zagrozil, da me bo vrgel skozi vrata. Jaz pa sem le mirno odgovorila, da bo to bolj težko, ker so dvojna. Igranje v orkestru in druženje z orkestraši mi res veliko pomeni. Postalo je neločljiv del mojega življenja in v orkestru bom sodelovala, dokler bom lahko.
Vir: Obalni komorni orkester, NAŠIH 40 LET – zbornik ob 40. obletnici, Koper, maj 2023