Dobro se spomnim leta, ko sem se pridružila Obalnemu komornemu orkestru. Obiskovala sem drugi letnik koprske gimnazije in v glasbeni šoli so mi predlagali, da se pridružim muziciranju uveljavljenega orkestra, v katerem so se zbirali starejši ljubitelji glasbe iz različnih poklicev. Ko sem prišla na svojo prvo vajo z orkestrom, so me vsi toplo sprejeli in mi dali note. Spomnim se, da je bilo veliko smeha in dobre volje. Na daleč se je čutilo, da vaja ni bila nikomur obveza ali breme in da so i vsi člani z veseljem odškrnili del petkovega popoldneva in večera za druženje ob glasbi s prijatelji. Med vajo sem opazovala ljudi, ki sem jih prvič spoznala. Vsak je imel svojo službo ali šolo, svojo zgodbo. Vendar so se tukaj vse naše razlike združile v eno samo željo – ustvariti nekaj lepega v dobri družbi. In koliko čudovitih trenutkov smo že doživeli! V mislih se mi zavrtijo spomini na koncerte v temnih cerkvah, zlatih dvoranah in večernih toaletah, pa tudi na tiste, ko smo v burji na pomolu zmrzovali, se oklepali not in upali, da nas vseh skupaj ne bo odneslo v morje. Pomislim na operne arije in skladbe z izjemnimi solisti, balete ter veličastna dela, ob katerih sem morala zadrževati solze. S skritim nasmehom pa se spomnim tudi Nikotovih polk z novoletnih zabav, koncertov, ki smo jih komaj izpeljali, ter izmenjanih pogledov, ko je dirigent na koncertu hiter stavek začel še precej hitreje kot kadarkoli prej na vaji. Toplo mi je pri srcu, kadar skupaj ustvarjamo glasbo. Ko pa se vaje obrestujejo in nam uspe izpeljati dober koncert, je občutek nepopisljiv. Hvaležna sem vsem starejšim orkestrašem, ki so me pred osemnajstimi leti sprejeli v svoje vrste, in vsem, s katerimi si delimo toliko lepih doživetij. Resnično upam, da bomo skupaj doživeli še veliko lepega.
Vir: Obalni komorni orkester, NAŠIH 40 LET – zbornik ob 40. obletnici, Koper, maj 2023