Priznani violinski pedagog Vlado Repše je v dolgoletni pedagoški karieri pomembno zaznamoval razvoj slovenske violinske šole in šole orkestrske igre. Svoje bogato znanje in neprecenljive izkušnje je začel graditi na temelju dveh različnih violinskih praks kot študent prof. Leona Pfeiferja in prof. Dejana Bravničarja – pri slednjem je leta 1981 diplomiral. Izkušnja, da k istemu cilju vodi več poti, je v njem krepila težnjo k vztrajnemu iskanju didaktičnih in izvajalskih rešitev pri delu z učenci in dijaki v praksi, na ravni osnovnega in srednjega glasbenega izobraževanja.
Prav ta širina neskončnih možnosti ga je, sprva rednega člana simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pozneje Slovenske filharmonije, vedno intenzivneje usmerjala v pedagoško dejavnost. V polnosti jo je lahko zaživel z uresničitvijo Glasbenega ateljeja Tartini, prve zasebne glasbene šole pri nas, ki jo je leta 1990 ustanovil skupaj s soprogo Vildano Repše.
Glasbeno izobraževalna institucija, ki jo je 30 let vodi kot direktor, v polni meri pa ga je zaposlovala tudi kot učitelja violine in mentorja orkestrske igre, mu je od začetkov dalje omogočala razvijanje sodobnega koncepta poučevanja violinske igre, ki se napaja v uspešnih tradicionalnih praksah po svetu in nenehno širi meje slovenskega glasbenega izobraževanja.
Kontinuirane neformalne oblike usposabljanja in tesnega sodelovanja z imenitnimi violinskimi pedagogi, predvsem s profesorico Evgenijo Čugajevo, so bile ključne pri snovanju in uveljavljanju svoj čas povsem novih metodoloških in didaktičnih postopkov v slovenskem prostoru. Nova spoznanja in metode je uspešno infiltriral v prakso in izoblikoval revolucionaren pristop k sistematičnem razvoju violinske igre.
Seminarje in mojstrske tečaje, v katerih je prepoznal pomemben segment napredka, je premočrtno vključeval v slovenski glasbeno-izobraževalni sistem. V okviru Glasbenega ateljeja Tartini je tako več kot 25 let organiziral mojstrske tečaje in poletne šole, odprte najširši glasbeni populaciji, ki so postale sinonim odličnosti. O tem pričajo ne le visoka udeležba, pač pa tudi velika, priznana imena v svetu uveljavljenih pedagogov, ki jih je v letih delovanja privabil v svojo sredino in razvil tesno in plodovito sodelovanje (Evgenija Čugajeva, Sergej Kravčenko, Asja Kušner, Galina Turčaninova, Pavel Vernikov, Dejan Bravničar, Violeta Smailović Huart, Igor Gavriš, Michel Flaksman, Dmitrij Miller, Konstantin Bogino, Anatolij Rjabov, Valerij Piasetski in drugi).
Prizadevanja na področju glasbenega šolstva, ki jih izkazuje že več desetletij, in novosti, ki jih je predstavil in uveljavil v slovenskem prostoru, so ga postavila na lestvico najuspešnejših in najbolj iskanih glasbenih pedagogov pri nas. Pod okriljem Glasbenega ateljeja Tartini, ki nudi med drugim tudi nadstandardno izobraževanje na srednješolski ravni, že vrsto let vzgaja generacije mladih violinistov, ki so se glasbi tako ali drugače zapisali.
Kot član Komornega orkestra Tartini, ki je nastal kot logična posledica celostnega delovanja Glasbenega ateljeja Tartini, je prevzel tudi organizacijsko in umetniško vodenje orkestra. Orkester je intenzivno deloval od leta 1992, bil prisoten na odrih širom po Sloveniji in požel presežne kritike – »…se utegne razviti v prvovrstno reprezentančno reproduktivno komorno telo« (P. Šivic).
Danes namenja Vlado Repše posebno pozornost komorni in orkestrski igri. Uspešnost njegovega dela potrjujejo nagrade in priznanja, ki so jih na tekmovanjih doma in v tujini prejeli njegovi učenci kot solisti ali v različnih komornih sestavih, med drugim prve nagrade na državnih tekmovanjih, v Italiji in na Hrvaškem. Na mednarodnem tekmovanju v Palmanovi je Godalni ansambel Glasbenega ateljeja Tartini pod mentorstvom Vlada Repšeta osvojil 100 točk in dobil 1. nagrado, najvišje priznanje cum laude.
Leta 2020 je skupaj s soprogo Vildano Repše prejel najvišje državno priznanje za področje glasbenega izobraževanja NAGRADO FRANA GERBIČA ZA ŽIVLJENJSKO DELO.
Dr. Špela Lah, dipl. univ. muz.
Nenadomestljiv delček najboljšega
V začetku devetdesetih let sem prvič zasledil informacije o delovanju Obalnega komornega orkestra, kar sovpada s pričetkom delovanja prve zasebne glasbene šole v Sloveniji, Glasbenega ateljeja Tartini, ki sva ga z ženo Vildano ustanovila in vodila več kot 30 let. To je bil čas odprtosti in novih pobud – čas entuziazma. Šolski sistem glasbenega izobraževanja, ki smo ga nasledili iz nekdanje domovine Jugoslavije, je bil organiziran po vzoru izjemnega vzhodnega (sovjetskega) koncepta s konca 19. in začetka 20. stoletja, močno okrepljenega skozi desetletja razvoja in uveljavljanja po vsem svetu. V razcvetu novih pobud in na podlagi dobrega osnovnega glasbenega izobraževanja je nastalo več orkestrov, katerih člani so bili nekdanji učenci glasbenih šol, ki so nadaljevali študij na različnih fakultetah in se posvečali profesionalnemu delu na drugih področjih. V njih se je ohranila želja ali kar potreba po nadaljnjem aktivnem poustvarjanju glasbe. Obalni komorni orkester je redno koncertiral na različnih prizoriščih na Obali v okviru festivalov in samostojnih pobud. Dobro se spominjam Križnega hodnika, kjer sem z zanimanjem spremljal Piranske glasbene večere, na katerih se je Obalni komorni orkester redno predstavljal. Solisti in izbor programov so bili ambiciozno zastavljeni, vendar sem ob poročanju medijev, predvsem pa predvajanih posnetkov na televiziji, presenečeno ugotovil, da orkester popolnoma upravičuje zaupanje, obstoj in delovanje ter da je pomemben dejavnik kulturnega dogajanja na Obali. Kot dolgoletnemu orkestralnemu glasbeniku mi igranje v orkestru veliko pomeni. Po intenzivnem obdobju poučevanja in tudi vodenja šolskih orkestrov mi je bila želja in pobuda Vildane, da se oba pridruživa Obalnemu komornemu orkestru, všeč in sem jo sprejel. Z zanimanjem sem opazoval vzdušje na vajah in resen, odgovoren pristop h koncertom. Bil sem rahlo v zadregi, ko so me nekoč orkestrski kolegi zaprosili, da v odsotnosti dirigenta vodim vaje – Beethovnov koncert za violino in uverturo Egmont. Koncert je bil pod vodstvom Slavena Kulenovića in izjemnega violinista Žiga Branka nadvse uspešno izveden. Upravni odbor me je povabil k vodenju koncerta z baročno glasbo – bil sem presenečen, z veseljem in veliko mero odgovornosti sem povabilo sprejel. Skupna lastnost članov ljubiteljskih ansamblov je ljubezen do dejavnosti, s katero se ukvarjamo. To nas povezuje na poti k doseganju istih ciljev, katerim smo predani, in to sem začutil na koncertih v Dvorani sv. Frančiška, še posebej izrazito pa na reviji ljubiteljskih godalnih orkestrov. Na koncertu je bila prisotna energija, ki nas je vse prevzela, usmerila k istemu cilju in se izrazila v odličnem nastopu, dobri izvedbi in zadovoljstvu vseh. Prepričan sem, da je glasba vseprisotna, da se šolani ljubiteljski glasbenik, ki aktivno sodeluje v procesu priprav in izvedbe programa, tvorno in odgovorno prilagaja in prepušča kolektivnemu interesu, vodenju in skupinski dinamiki ter prispeva svoj pomemben, nenadomestljiv delček najboljšega.
Vir: Obalni komorni orkester, NAŠIH 40 LET – zbornik ob 40. obletnici, Koper, maj 2023